Naključne Zgodbe
- Popravljalnica
A. Ivanuša - Vlakovodja
D. Podaj - Volkodlak
N. Kavka
Naključne Recenzije
- Film: Gospodar prstanov - Stolpa
J. Vidmar - Poul Anderson – Tau Zero
M. Vatovec - Igre lakote - Arena smrti
M. Vavpotič
Povezave
Utrdba
Vladimir Plateis
Ponedeljek, 15. junij 2020
Zjutraj, ob vstopu v kompleks, mi je pogled ponovno pritegnila najnovejša laserska varovalna oprema, postavljena na vseh najranljivejših točkah sistema. Čeravno jo imamo že več kot 6 mesecev, me vedno znova prevzame vzhičenost nad tanki z laserskimi izstrelki, dolgometnimi topovi, pozitronsko zračno obrambo, iracionalnim številom vseh mogočih senzorjev in kamer, montiranih celo v straniščne školjke. Ves kompleks je seveda obdan z visoko žično ogrado, v kateri uporabljamo nedavno odkrit t. i. temporiran elektro-efekt (žico primeš danes, strese oz. ubije pa te šele jutri popoldne). Ne manjka niti minsko polje z zadnjimi super hitrimi biološkimi mikro-minami, katere je moč poljubno programirati glede na cilj uničevanja - posamezne organe oz. področja na telesu. V tem tednu trgajo oz. uničujejo ušesa in povzročajo dolgotrajnejšo, 14 dnevno neprekinjeno erekcijo. Ali navijejo libido do kričanja, če je prestopnik ženska. Učinek je takojšen.
Že pred posodobitvijo varovalne opreme so bile usluge kompleksa, ki je v osnovi vojaško skladišče, namenjene tudi v civilne namene. Ob rednem varovanju in hranjenju vojaške opreme smo pri nas bdeli že nad marsičem: najmanj atraktiven je bil modrostni zob pračloveka, s poskusom plombe iz impregniranega mamutovega penisa; prototip vozila na jabolčne ogrizke so obiskovalci med demonstracijo skušali pokvarili z ogrizki hrušk; perfekten je bil kaviar kloniranih rib iz obdobja kambrija; ob javni razstavi masturbalne literature markiza de Sadeja pa smo morali poostriti nadzor z brzostrelkami neposredno ob vitrinah. Del stavbe smo celo pretvorili v vladni arhiv, do koder ima pristop le predsednik države, kajti ob pogostih menjavah ministrov in drugih oseb z visokih vladnih položajev so često izginjali razni pomembni dokumenti, ki so se nato po potrebi reinkarnirali v javnih medijih.
Na osnovi povedanega samo nepismenim ni jasno, da sem jaz vodja kompleksa.
V pisarni sem zavzel pozo zadovoljnega človeka in se predal vsakodnevnim opravkom. Pregledal sem jutranjo pošto in poročila tajnih služb o gibanju kriminalcev v zadnjih 24 urah ter računalniška predvidevanja njihovih naslednjih korakov, preletel časopisje, kjer so izstopali članki o bližajočih se (predčasnih) volitvah v vlado; osmrtnice, oglase,… Nič ni kazalo, da bi se kakšna kriminalna združba ali hraber posameznik skušal lotiti našega sistema. Res je v preteklosti bilo nekaj poskusov vpada v objekte, a so vsi pogoreli. Zadnji primer še zdaj polni časopisne stolpce. Namreč, nedolgo tega smo v blindirani sobi hranili egipčansko nočno posodo iz dinastije kralja Saofisa za dražbeno hišo Sotheby. V nekem možakarju, opernem pevcu brez kariere, so se prebudila odtujitvena nagnjenja z željo, da bi se vsaj na sekretu počutil kot kralj. V našem predmetu varovanja je uvidel dovršenost svoje želje, a je imel to smolo, da je v minskem polju naletel na program razgraditve razplodne žleze. Vlomilcu se je ne le korenito spremenil glas, saj lahko tonsko parira Celine Dione, tudi na sekretu je njegovo počutje bližje kraljici kot kralju.
Če se v teku dneva ne bo zgodilo kaj pretresljivega, bo to lep začetek tedna.
Torek, 16. junij 2020
Včeraj sem nevede imel zadnji lep dan, kajti danes imam uničeno življenje. Ne vem, kaj bi me lahko odvrnilo, da bi storniral naročilo personalnega razgrajevalnika, katerega sem naročil danes. Nekoč so v ta namen služile pištole…
Zle slutnje so me obhajale zjutraj ob odpravi v službo. Morda zato, ker sem imel slabe sanje: erotične. Doslej sem bil mišljenja, da tovrstne sanje ne morejo biti slabe! Toda so, so. Bil sem Robinson na samotnem otoku z najlepšo Petkinjo, kar sem jih kdajkoli videl. Zares sanjska ženska, s sanjsko napako: imela je genitalije morske deklice.
Nisem se motil: na dvorišču kompleksa je vladal direndaj, ki ga je povzročala peščica ljudi, kolikor jih je zaposlenih v bazi, kajti za vse skrbi elektronika. Prvi me je opazil mlajši poročnik in mi pohitel naproti.
»Gospod,« je hitel govoriti z drgetajočim glasom, »pravkar smo opazili: izpraznili so skladišče!«
V trenutku sem postal bled: »Kdo? Kdaj? Kako?«
»Ne vemo! Kamere in senzorji niso zabeležili ničesar, sledov vdora v kompleks in skladišče ni, a vendar je hala prazna!«
Njegove besede so bile neverjetne, kajti čeravno bi sovražnik prešel vse zunanje barijere, je še zmeraj abstraktno težek vstop v samo zgradbo, katera je protipotresno, protipožarno, protipovodno, protizračno, protitopovsko, protinuklearno, protivulkansko, protikanalizacijsko, protibakterijsko, protiteroristično, protirasistično, protifašistično, protikorupcijsko,… in nenazadnje, protizakonito zgrajena, tako da je edini mogoč vstop s šifro in zapletenim 6 časovnim hkratnim odpiranjem 5 zasunov na 4 ravneh ob 3 povsem ločenih lokacijah. Kode za nemoten vstop v zgradbo imam edinole jaz, katere vsakih 6 ur spremenim in v primeru moje smrti vstop sploh ni mogoč. V tem primeru bi bilo potrebno celoten kompleks razrušiti ali pa najeti spiritista, da bi dobil kode od pokojnikovega duha.
Ves besen sem kar poletel do zgradbe, varovane z najsodobnejšo avtomatizirano elektronsko opremo in orožjem in katere vhod je že od daleč zijal kot Rdeče morje ob prehodu Izraelcev. Ob strahovitem pritisku v glavi, ki je grozil, da bo z dendriti obrizgal vse stene, sem s sindromom Parkinsonove bolezni vstopil. Obstal sem sredi sterilno izpraznjenega skladišča, kjer me je dotolkel tisti grozljiv, doslej nikjer opisan strah, katerega sem doživel samo enkrat: kot otrok, odraščajoč na kmetiji, sem nekoč tiščal prste v vključen molzni stroj. Tega še danes ne privoščim nikomur, niti predsedniku naše lokalne skupnosti, dasiravno sem zaradi posledic tega dejanja sedaj zelo cenjen v svetu klavirskih virtuozov, saj imam že z eno roko razpon 3 oktav.
Poročnik je govoril resnico: nikjer znakov vloma, ne sledov vlomilcev in ne čuvanega blaga. Nemočen in poražen sem zavpil sredi skladišča:
»Komu je uspelo brez sledu ukrasti 1.000.000 ponarejenih volilnih lističev?!«
Raziskava je pokazala, da je šlo za računalniški vdor, ki je onesposobil vse sisteme, za prevoz listkov pa so lopovi najverjetneje uporabili ultra tihi nadzvočni helikopter.
Kaj se bo zgodilo z menoj, če dobava razgrajevalnika ne bo pravočasna, si sploh ne upam predstavljati. Spremenjena bo politična slika in če se ne ubijem sam, me bo zagotovo naročnik hrambe poneverjenega materiala, predstavljajoč se kot član lige Pretkani Janezi.
Nočni pripis:
Razgrajevalnik prispel. Uprava kompleksa velikodušno dodala 2 bombi.
na vrh
na vrh