Naključne Zgodbe
- Vampirka
I. Grey - Oznanenje
M. Remec - Danes ni torek
A. Ivanuša
Naključne Recenzije
- Film: Gospodar prstanov - Kraljeva vrnitev
J. Vidmar - Larry Niven – Ringworld
M. Vatovec - Film: Gospodar prstanov - Stolpa
J. Vidmar
Povezave
Vlakovodja
Denis Podaj
Na šoli je danes zelo živahno, saj se vsi veselijo nastopa popularne bend skupine, ki jih je ravnatelj povabil na zaključno prireditev. Dogodka se veselijo vsi razen Alena, dijaka ki ga imajo vsi za čudnega, ker se bolj drži za sebe in se ne druži z nikomer. Kot ponavadi tudi tokrat, med odmorom, sloni pri oknu in opazuje okolico. K njemu stopi sošolka Andreja, ki je njegova skrivnostnost ne moti oz. ravno nasprotno, zelo rada bi ugotovila, zakaj je tako skrivnosten.
„In, se veseliš zabave?“ ga previdno povpraša.
„Ne.“ ji hladnokrvno odgovori, brez da bi jo sploh pogledal.
„Zakaj ne? Saj to je eden najboljših bendov daleč na okoli.“ je presenečena
„Ne gre za to. Proti njim nimam nič. Slišal sem, da bodo v dvorano pritihotapili alkohol. In tega ne maram, da se ga napijejo in pol razgrajajo. Zaradi tega ne grem na zabavo.“
„Kaj govoriš bedarije! Nobenega alkohola ne bo v dvorani.“ se oglasi sošolec Klemen, ki je znan po tem, da vedno povzroča nevšečnosti. Alen ne reče ničesar več, le mirno gleda skoz okno, Andreja pa prestrašeno opazuje Klemena. Klemen Alena zgrabi za ovratnik in mu pred očmi pokaže pest.
„Če komu kaj poveš, te bom namlatil. Si razumel!“
„Ne govori mi kaj lahko in kaj ne smem!“ jezno zagodrnja
„Kaj pa boš ničvrednež? Misliš da me lahko premagaš?“ Alen umakne, svoj pogled ponovno skozi okno, ter se skrivnostno nasmehne, kar Klemena nekoliko zmede, zato ga spusti in odide iz učilnice. Tudi Alen se brez besed odpravi iz učilnice, priti izhodu, medtem ko so že vsi drugi v dvorani čakajo na bend. Tik preden stopi čez prag šole, noter stopi bend in gredo mino njega kot da ga ni, Alen se ustavi z debelimi očmi, kot bi vedel nekaj strašnega. Obrne se in opazuje bend, še posebej pevca, ki je tudi vodilni. Ta ga preden prestopi prag dvorane, pogleda, se hudomušno nasmeji, ter mu pomežikne. Alen postane nervozen, kot da se odloča kaj storiti, zapere oči, se skuša pomiriti, globoko vdihne in izdihne, nato pogumno zakoraka proti dvorani. V tistem trenutku ko stopi v dvorano, kitarist za probo potegne po struni in vrata za njim se silovito zaprejo in zaklenejo.
„Sedaj ni poti nazaj.“ si sam pri sebi zašepeta in opazuje položaj članov benda.
„Pozdravljena druščina!“ svečano pozdravi pevec in v dvorani prevlada žvižganje in kričanje.
„Naj pričnemo, najboljšo šolsko žurko!“
„Jaaaaaaaaaaaaa!!!“ kriči vsa dvorana
„Nikar!!! Ne dovolite da začnejo!“ skuša preglasiti sošolce, kar mu počasi tudi uspeva, v dvorani počasi prevlada tišina, saj ga vsi presenečeno gledajo.
„Pa kaj ti je!“ se oglasi Klemen.
„Ne dovolite da zaigrajo, ker vas bodo vse pobili.“ ne odneha Alen, ter se počasi približuje odru. Pevec se rahlo nasmehne:
„Te muči vest, ker jih nisi mogel rešiti?“
„Tokrat ti bom preprečil!“ se pripravi na boj.
„Res misliš, da bodo tvoje vozovnice uničile mene.“ se začne na glas smejati. Dijaki v dvorani medtem utihnejo in prestrašeno opazujejo, saj je sedaj že vsak ugotovil, da ima Alen prav. Tudi Alen modro molči, iz šepa potegne štiri vozovnice za vlak, v vsako roko dve. Vozovnice so ozki podolgovati listki. Te vozovnice se spremenijo v velika, ozka, podolgovata rezila, kot bi bilo rezilo od katane, ta lebdijo zraven njega, na vsaki strani dve. Sošolci presenečeno opazujejo, ker je pravkar ustvaril, nihče ni pričakoval kaj takega od njega. Alen se zažene proti bendu, pevec se nasmehne in pogleda kitarista, ta prikima in zaigra na strune, okoli njega se prikažejo puščice, ki švignejo naravnost proti Alenu. Alen proti njim zamahne z roko, ter posledično se v isto smer premakneta tudi razili, saj ti sledijo njegovi roki, tako Alen uniči puščice, še preden pridejo do njega. Uspe mu uničiti vse razen ene, ta se zapiči naravnost v njegovo ramo, a Alen se ne ustavi, še naprej teče proti njim. Ko prispe tik do odra se odrine in skoči naravnost proti pevcu, v tem trenutku, zaigra bobnar in iz bobnov se izstreli nekakšen sunek, ki Alenu prepreči, da bi zamahnil proti pevcu. Pevec smehljaje prime za mikrofon, ta se spremeni v meč in zamahne proti Alenu. Meč se gladko zareže globoko po njegovem telesu, da za sabo pusti dolgo ureznino, iz katere dobesedno lije kri.
„In ti praviš, da me boš premagal.“ se posmehuje pevec. V dvorani vlada smrtna tišina, še dihati ne upa prav nihče.
„Alen! Reši nas! Vem da zmoreš!“ zavpije Andreja, vsa tresoča od strahu in skrbi kako močno je poškodovan
„Ja Alen, pokaži jim hudiča.!“ se glasno oglasi še Klemen, tako se oglasijo še nekateri in počasi ga spodbuja že cela dvorana.
„Butli. Ne more me premagat, prešibak je.“ se smehljaje oglasi pevec, ki mu njihovo spodbujanje ni bilo preveč všeč.
„To ti misliš.“ zašepeta Alen, a dovolj glasno da ga sliši. Iz žepa potegne še eno vozovnico, a ta je bila zlata, dvigne jo v zrak, zapre uči in vozovnica zažari. V dvorani se kar naenkrat pojavi močan veter, vsa se je začela tresti in bilo je slišat kot da od daleč prihaja vlak. Ni minila minuta in že za odrom skozi steno prodre vlak, ki zapelje počes in pri drugi steni ponovno ven. V dvorani ponovno vsi začudeno gledajo, tudi bend skupina je bila šokirana, kaj se dogaja za njihovim hrbtom.
„Naslednja postaja, Smrt.“ spregovori Alen in vlak se ustavi, na odru se tako nahaja vagon, na katerem piše smrt, iz njega se pa zasliši glasno rjovenje. Alen tleskne s prsti in ključavnica se odpre, iz vagona silovito pridirja velika kosmata pošast, z velikimi belimi zobmi. Pošast pogleda Alena, ta ji pokima in nemudoma napade člane benda. Ti se sicer skušajo braniti, a pošast ne ustavi nobena puščica, noben sunek bobna niti ostro rezilo sablje, pošast dobesedno raztrga vse po vrsti in odvleče v svoj vagon. Ko ima vse tri v svojem vagonu pride ponovno ven in ponižujoče pogleda Alena, ko opazi da je ranjen, se mu približa in prične oblizovati njegove rane.
„Že v redu, ne skrbi. Pridna si bila, lahko greš sedaj.“ ter jo poboža po glavi. Pošast se mu prikloni in zleze nazaj v vagon, Alen zapiska z piščalko in vlak se odpelje. Tudi zlata karta, preneha žareti. Ker je Alen izgubil veliko krvi, pade v nezavest. Po nekaj tednih preživetja v bolnici se Alen vrne v šolo. Že ko koraka po hodniku proti učilnici, ga vsi občudujejo in šepetajo o njem. Ko stopi v svoj razred, se ga najbolj razveseli Andreja. Za njim pa se pojavi Klemen, ga objame okoli vratu:
„Dobro si jih. Kdo bi si mislil da ti to zmoreš.“ Alen pa se samo ponosno nasmehne
„Kaj si ti, čarovnik?“ ga povpraša Andreja.
„Ne, samo vlakovodja sem.“
na vrh
na vrh