Naključne Zgodbe
- Vampirka
I. Grey - Očetov meč
D. Podaj - Kamnolom
D. Podaj
Naključne Recenzije
- Frank Herbert – Dune
M. Vatovec - Peter Watts - Blindsight
M. Vavpotič - Film: Gospodar prstanov - Stolpa
J. Vidmar
Povezave
Današnji dan
Dejan Žagar
Učitelj Dawning je bil ponosen nase in na svoje ime. Sedel je na svoji priljubljeni klopci. Do njega je prihajal razposajen otroški smeh. Na levi strani je bilo nekaj dreves in igrišča, na desni pa se je leno vila reka, in mu razlagala življenske skrivnosti. Spraševal se je, če bo kaj pogrešal ta prijeten kraj. Zjutraj je pomislil, da bo ta dan iz več razlogov nekaj posebnega v njegovem življenju, saj se je sedaj tudi uradno upokojil. Še zadnjič gre na delovno mesto, tokrat zgolj formalno, da prejme zahvalo za dolgoletni trud. Nato pa se bo posvetil svoji ljubezni do mejnih znanosti. Razvil je teorijo o večni borbi med Horusom in Sethom. Do ključa je prišel, ko je nekoč opazoval sončne pege na soncu. Odkril je, da sence, oz. teme kot take sploh ni. Obstaja le luč, ki je senca večje luči. Jasno mu je postalo, da so ljudje v svoji samopomembnosti nekje zašli in pričeli v svojem strahu dojemati noč kot zatiralko luči. V poizkusih s skupinami osebkov, ki uradno niso bili kvalificirani kot ljudje, se je izoblikovala paradigma, da ljudje neprestano izpostavljeni svetlobi ne preživijo. Po drugi strani, pa so šanse za preživetje v temi neprimerno večje, vendar se mu je končni odgovor te uganke, ki bi povezal vse dosedanje raziskave, do sedaj vztrajno izmikal. Ampak niti na kraj pameti mu ni padlo, da utegne biti ta dan obenem tudi njegov zadnji. »Pa zakaj ravno danes?«, je vprašal , potem ko se mu je mraz še močneje ovil okoli srca. »Toliko stvari imam še nedokončanih, pa ravno sedaj, ko sem začel odkrivati skrivnosti temne svetlobe, pa teorijo behaviorističnega vpliva s strani permanentne disturbancije bioplazme, pa apokrifno razmišljanje o izkoriščanju sistema semenskih tekočin v nanotehnologiji ...«.
»Poglejte, dragi moj gospod Dawning...«, je začela njegova misteriozno lepa sogovornica. »V svoji, za človeško dojemanje res dolgoletni praksi, sem ugotovila, da ljudje vašega kova v takšnih trenutkih vedno postanete aritmetično-logično problematični, če me razumete. Zato v teh slučajih izberem pristop 'ultima ora', ki se je začela točno sedaj. Verjamem, da jo boste koristno porabili.«
Spet je ostal sam. Kaj hudiča naj počne sedaj eno uro. S petami je jezno odrinil kupček peska in v istem momentu začel kolovratiti z rokami in loviti ravnotežje, saj je pri tem skoraj prevrnil klopco, na kateri je sedel. Za nagrado je požel salvo smeha z bližnjega igrišča in prošnjo, če lahko to šeenkrat ponovi. Vse zaman, ves njegov boj proti silam teme in neznanja, ves njegov trud, da odkrije sveti graal razumevanja, ves njegov napor, da osvetli kaotično drvenje socialne družbe, vse zaman, vse izgubljeno...
Razočaran je obsedel v melanholiji svoje nemoči in občutku poraza. V roke je vzel žogo, ki se je prikotalila do njega. Na njej je bil narisan smiley. »Stlic, kaj mi lahko vlnete zogico?« je zaslišal ljubek glasek. »Humorja ti pa nikdar ne zmanjka, a?« je polglasno zamrmral in poškilil v nebo, obenem pa s kvazi nasmeškom vrnil žogo. Prav, je pomislil, če že mora biti tako, pa naj bo. Ni mogel reči, da mu je postalo vseeno, le uvidel je vso nesmiselnost svojega truda in obstoja. To spoznanje ga je šokiralo in globoko pretreslo. Vseskozi se je za nekaj trudil in boril... Ko bi le imel priložnost še za drugo strategijo.
»Potrebujem šeeno možnost!« ji je strastno rekel, ko se je zopet pojavila. »Prav.« je preprosto odgovorila, in mu nežno dotaknila rame. »Čakaj, čakaj, ne,ne,ne, nisem tako mislil...« je še uspel izgovoriti...
Nekako na drugem koncu planeta, pa se je ravno ob svitu, srečnim staršem rodilo dete. »Zorin naj bo..«, je rekla žena, mož pa je zadovoljno prikimal. Dete pa je neutolažljivo jokalo in jokalo...
na vrh
na vrh