Frank Herbert – Dune

Marko Vatovec


Tih, prazen, puščavski svet. Planet Dune(Sipina). Skoraj brez vode in na prvi pogled tudi brez življenja, opustošen in neciviliziran. Pa vendar je središče Herbertovega vesolja, saj je edini vir začimbne mešanice (spice melange), najpomembnejše substance v vesolju. Uživalcu podaljša življenje, izboljša splošno zdravstveno stanje, izostri pozornost, vendar močno zasvoji in prekinitev se vedno konča s smrtjo. V redkih primerih mešanica sproži tudi jasnovidnost. Kljub vsem naštetem lastnostim, je njena najpomembnejša lastnost ta, da omogoča medzvezdno potovanje po vesolju. Kdor ima oblast nad planetom Dune, ima oblast nad celotnim vesoljem!

Dune se pogosto označuje kot največje delo vseh časov znanstvene fantastike. Povsem upravičeno. Roman je prejel tako Hugovo kot Nebula nagrado in še vedno ostaja najbolje prodajana ZF knjiga. Z gotovostjo si upam trditi, da kompleksnosti in globine, ki jo je dosegel Dune ni (in še dolgo ne bo) prehitelo nobeno drugo delo znanstvene fantastike. Filozofska tematika, ki se vleče skozi celotno delo in zajema religijo, vojno, človeški značaj, razlike med spoloma, junaštvo, žrtvovanje, upor in revolucijo, zaton in propad imperijev, ekologijo in naravovarstvo, ter celo filozofijo zena, je močna, inteligentna in mojstrsko vpeta v samo zgodbo. Pokojni Arhur Clarke je prvenca v seriji Dune označil kot edinstven roman, ter izjavil da se z njim ne more primerjati nobeno drugo delo, z izjemo Gospodarja Prstanov.

Dune je epska zgodba o Paulu Atreides iz fevdalne hiše Atreides, prestolonasledniku trenutnega vojvode Leta Atreides. Atreides je mogočna sila imperija, njen center pa je na Zemlji podobnem planetu Caladan. Centralne sile imperija so se ustrašile naraščajoče moči hiše Atreides in proti njej skovale zaroto skupaj s še eno staro in mogočno hišo, Harkonen z vulkanskega planeta Giedi Prime. Imperij se je odločil, da bo planet Dune izročil v oblast hiši Atreides, kjer jim bo tudi pripravil hinavsko zaroto in bridki konec. Vendar se vse obrne, ko Paul Atreides začne sodelovati z lokalnimi partizanskimi skupinami, poznanimi pod imenom Fremen, ter postane skorajšnji mesija planeta Dune. Fremen so svobodno ljudstvo, uporniki in avtohtoni prebivalci planeta. Njihove prerokbe so napovedovale odrešitelja in mesijo, znanega pod imenom Muad’Dib, ki bo puščavski planet spremenil v rajski vrt in Paul Atreides ustreza vsem starodavnim opisom…

Ne morem mimo dejstva, da je Dune, čeprav je bil napisan leta 1965, odlična metafora za današnje dogajanje na bližnjem vzhodu. Vzporednice je namreč zelo lahko potegniti; začimbna mešanica je nafta, peščeni planet Dune je bližnji vzhod, imperij je OPEC, Fremen so “teroristi”. Res, da se je Herbert ob pisanju knjige zgledoval po bližnjem vzhodu, a njegova knjiga je že skoraj preroška. Vendar ne iz kakega nadnaravnega razloga, ampak ker mojstrsko opiše pohlepno človeško naravo in kako se ta odraža, ko imamo samo en vir dragocene snovi, ki se nahaja na tujem ozemlju, med “teroristi”.

Dune je neverjetno vplival na kulturo. Kriv je za 3 računalniške igre (Dune 2, Dune 2000, Emperor Battle for Dune), istoimenski film Davida Lyncha, ki je sicer odličen, a ne bo všeč tistim, ki niso brali knjige, novejšo miniserijo na Sci-fi kanalu, ter cel kup glasbenih in drugih del, npr. pesem Iron Maiden – To Tame a Land.

Recenzijo si je mogoče prebrati tudi na avtorjevem blogu: markk.blog.siol.net
(Opomba urednika)