Douglas Adams – The Hitchhiker’s Guide to the Galaxy

Marko Vatovec


Pošteno je, če Blog otvorim s to brezčasno mojstrovino, ki jo najbrž pozna že vsakdo na pretežno neškodljivem planetu. Če kdo serije še ne pozna – govorimo o šaljivo poimenovani “trilogiji” Douglasa Adamsa – Štoparski vodnik po galaksiji, ki jo sestavlja 5 knjig, in sicer:

The Hitchhiker’s Guide to the Galaxy (Štoparski vodnik po galaksiji)
The Restaurant at the End of the Universe (Restavracija na koncu vesolja)
Life, the Universe and Everything (O življenju, vesolju in sploh vsem)
So Long, and Thanks for All the Fish (Zbogom in hvala za vse ribe)
Mostly Harmless (Pretežno neškodljiva)


V zbirki vseh petih knjig, ki je poimenovana The Ultimate Hitchhiker’s Guide to the Galaxy je dodana še kratka zgodba “Young Zaphod Plays It Safe”. Vseh 5 knjig je prevedeno v materinščino in jih je mogoče kupiti pri Tehniški Založbi Slovenije, na žalost pa to ne drži za “ultimate” zbirko, tako, da bodo morali Angleščine nevešči bralci posegati po posameznih naslovih.

Štoparski vodnik po galaksiji (1979) je prvi naslov v “trilogiji” in hkrati po mojem mnenju tudi najboljša knjiga v celotni seriji. Čeprav gre za humoristično knjigo, polno bizarnih, komičnih situacij in dogodkov, je v njej najti tudi marsikatero globoko misel in življenjsko resnico, če le znamo brati med vrsticami. Zgodba otvoritvene knjige se odvija okrog Arthurja Denta in njegovega kolega Forda Prefecta, ki se po spletu naključij znajdeta na štoparski pustolovščini po galaksiji, potem, ko zaradi neumnega naključja Vogoni (ena izmed ras, ki živi v galaksiji) razstrelijo zemljo. Kmalu spoznamo še Zaphoda Beeblebroxa in Trillian, ki nas potem spremljajo skozi vso serijo. Med drugim v knjigi tudi izvemo, da je smisel življenja 42. Omeniti velja tudi depresivnega robota Marvina, ki je en od bolj komičnih oseb v seriji.

“Trilogija” se nadaljuje s knjigo Restavracija na koncu vesolja (1980), ki nadaljuje humoristično zgodbo iz prvega dela. Junaki se v njej srečajo s človekom, ki vlada vesolju, obiščejo slavno restavracijo na koncu vesolja, ter doživijo še cel kup (ne)mogočih stvari. Douglas Adams je smatral to knjigo kot najboljšo v seriji! Izvirnosti in smeha v njej ne manjka.

Naslednji del, O življenju, vesolju in sploh vsem (1982) nadaljuje tradicijo smeha in zgodbo iz prejšnje knjige razvija naprej. Arthur Dent in Ford Prefect se znajdeta za nekaj časa na prehistorični Zemlji, kasneje pa na misiji reševanja celotnega vesolja pred pobesnelimi roboti s planeta Krikkit. V tem delu je tudi prizor z bitjem Agrajag, ki je po mojem mnenju ena od najbolj smešnih prigod v seriji. Omeniti velja, da je ameriška različica knjige doživela cenzuro; v njej so namreč zamenjali besedo na “f” in še par drugih, sicer pa ne gre za velike popravke.

“Trilogija” je do tukaj blesteča! Zagotavlja ure smeha in zabave, ter velik del tega prihrani tudi za ponovno branje. Douglas Adams je nadaljeval s knjigo Zbogom in hvala za vse ribe (1984), ki pa ni nadaljevala tradicije prejšnjih. Knjiga govori o romanci med Arthurjem Dentom in Fenchurch, dogajanja v njej je malo, humor je dolgočasen in že počasi izrabljen. Proti koncu se zgodba popravi, a po branju še vedno pusti grenak priokus… Po mojem mnenju najslabša knjiga v seriji. Zamišljena kot humoristična romanca, a vseskupaj izpade zelo slabo. Tudi Douglas Adams ni bil povsem zadovoljen s svojim izdelkom!

Zadnja knjiga v “trilogiji” nosi naslov Pretežno neškodljiva (1992), ki tudi dokončno zaključi zgodbo iz serije. Vzdušje iz prejšnjega dela se popravi, Fenchurch v zgodbi ni več prisotna, a še vedno ostane grenak priokus glede humorja, ki se ne dvigne več na isto raven kot v prvih treh delih serije. Zgodba se vrti predvsem okrog Arthurja Denta, ki išče dom, potem, ko je bila zemlja uničena, ko pa ga končno najde… No, ne bom vam kvaril branja. Douglas Adams tudi s to knjigo ni bil zadovoljen in je za njen slab vtis krivil svoje probleme.

Serija Štoparski vodnik po galaksiji je obvezno branje za vsakega bralca znanstvene fantastike, vsaj zaradi splošne razgledanosti. “Trilogija” je namreč ena najbolj vplivnih knjig v svojem žanru. Serija uspešno združi humor z znanstveno fantastiko. Nekaterim takšen pristop ne bo všeč (predvsem če ne marate angleškega humorja), drugi pa jo bodo vzljubili.


Recenzija je bila prvič objavljena na avtorjevem blogu: markk.blog.siol.net
(Opomba urednika)